Posebnosti SAM

Značilnosti avtizma

Avtizem oziroma motnja avtističnega spektra (MAS) je nevrorazvojna značilnost, ki vpliva predvsem na način, kako posameznik komunicira, vzpostavlja odnose, zaznava okolje, razume socialne situacije in se odziva nanje.

Avtizem se pri posameznikih kaže zelo različno. Nekateri potrebujejo veliko podpore pri vsakodnevnem življenju, drugi pa so lahko zelo samostojni, vendar imajo lahko težave na področjih, ki jih okolica težje prepozna.

Zato govorimo o spektru avtizma. Pri posamezniku se lahko nekatere značilnosti izrazijo zelo močno, druge pa manj izrazito ali sploh ne.

Pomembno je, da posameznega človeka ne opredeljujemo samo na podlagi diagnoze. Pri razumevanju avtizma je treba upoštevati njegove individualne sposobnosti, potrebe, interese, življenjsko okolje in način komunikacije.

Kazalo

Kaj je avtizem?
Kako se kažejo značilnosti avtizma?
Socialna komunikacija in odnosi
Govor in komunikacija
Ponavljajoča se vedenja in potrebe po rutini
Posebni interesi
Senzorne značilnosti
Gibanje in motorične značilnosti
Čustva in uravnavanje vedenja
Učenje in način razmišljanja
Močne strani in sposobnosti
Značilnosti avtizma pri otrocih
Značilnosti avtizma pri mladostnikih
Značilnosti avtizma pri odraslih
Avtizem pri deklicah in ženskah
Maskiranje oziroma prikrivanje avtističnih značilnosti
Avtizem se pri vsakem posamezniku kaže drugače
Kdaj poiskati strokovno pomoč?
Pomembno sporočilo

1. Kaj je avtizem?

Avtizem je nevrorazvojna značilnost, ki je prisotna vse življenje. Vpliva na posameznikov način doživljanja in razumevanja sveta ter na njegovo komunikacijo in odnose z drugimi.

Značilnosti se lahko pokažejo že v zgodnjem otroštvu, vendar jih pri nekaterih posameznikih prepoznamo šele pozneje, v adolescenci ali odraslosti.

Pri avtizmu se pogosto prepletajo značilnosti na področju:

socialne komunikacije;
socialnih odnosov;
ponavljajočih se vedenj ali načinov dejavnosti;
potrebe po predvidljivosti in rutini;
posebnih interesov;
senzornega procesiranja;
gibanja in koordinacije;
čustvenega uravnavanja.

Posameznik ima lahko hkrati tudi številne močne strani, na primer zelo dobro sposobnost pomnjenja, izrazito pozornost do podrobnosti, poglobljeno znanje na področju svojih interesov, ustvarjalnost ali zelo sistematičen način razmišljanja.

2. Kako se kažejo značilnosti avtizma?

Značilnosti avtizma se lahko kažejo na zelo različne načine.

Pri nekaterih otrocih so opazne že v prvih letih življenja. Pri drugih postanejo bolj očitne šele takrat, ko se povečajo socialne, šolske ali delovne zahteve.

Med pogostimi značilnostmi so:

težave pri razumevanju neizrečenih socialnih pravil;
drugačen način vzpostavljanja in vzdrževanja odnosov;
težave pri razumevanju govorice telesa, mimike ali tona glasu;
zelo dobesedno razumevanje jezika;
potreba po rutini in predvidljivosti;
težje prilagajanje nepričakovanim spremembam;
ponavljajoči se gibi ali vedenja;
intenzivni in ozko usmerjeni interesi;
posebna občutljivost ali zmanjšana občutljivost na zvoke, svetlobo, dotik, vonj, okus ali gibanje;
težave z organizacijo in načrtovanjem;
drugačen način igranja ali preživljanja prostega časa.

Prisotnost ene ali več teh značilnosti še ne pomeni, da je oseba avtistična. Diagnozo lahko postavi le ustrezno usposobljen strokovni tim na podlagi celostne diagnostične ocene.

3. Socialna komunikacija in odnosi

Ena od pomembnih značilnosti avtizma je drugačen način razumevanja in vzpostavljanja socialnih odnosov.

Posameznik lahko težje razume:

kaj drugi pričakujejo od njega;
kdaj je primerno začeti ali končati pogovor;
kako se vključiti v skupino;
neizrečena pravila druženja;
namige, ki jih drugi razumejo brez besed;
ironijo, sarkazem ali preneseni pomen;
čustva in namere drugih ljudi.

To ne pomeni, da si oseba z avtizmom ne želi odnosov. Mnogi si želijo prijateljstva, partnerskih odnosov in pripadnosti, vendar lahko potrebujejo drugačen način podpore pri njihovem vzpostavljanju in vzdrževanju.

Nekateri posamezniki imajo raje manjše število tesnih odnosov, drugi pa se lahko zelo aktivno vključujejo v družabno življenje.

4. Govor in komunikacija

Komunikacijske značilnosti so lahko zelo različne.

Nekateri otroci začnejo govor uporabljati pozneje ali ga ne uporabljajo oziroma uporabljajo zelo malo. Drugi imajo dobro razvite jezikovne sposobnosti, vendar je njihov način komunikacije drugačen.

Lahko se pojavljajo:

zelo dobesedno razumevanje povedanega;
težave pri razumevanju prenesenih pomenov;
težave pri vodenju vzajemnega pogovora;
daljši monologi o področjih zanimanja;
nenavadna intonacija ali ritem govora;
ponavljanje določenih besed ali fraz;
težje razumevanje humorja, sarkazma ali namigov;
težave pri prilagajanju načina komunikacije različnim ljudem in situacijam.

Pri nekaterih osebah je potrebna dodatna ali nadomestna komunikacija. Pri drugih je govor popolnoma razvit, vendar potrebujejo predvsem podporo pri razumevanju socialnega konteksta komunikacije.

5. Ponavljajoča se vedenja in potrebe po rutini

Mnogi posamezniki z avtizmom imajo močno potrebo po predvidljivosti.

Rutina jim lahko pomaga razumeti, kaj se bo zgodilo, in zmanjšuje negotovost.

Sprememba načrta, prostora, ljudi ali pričakovanj lahko povzroči večjo stisko, še posebej, če je nepričakovana in posameznik nima dovolj časa za prilagoditev.

Ponavljajoča se vedenja se lahko kažejo kot:

ponavljanje gibov;
zibanje;
mahanje z rokami;
ponavljanje zvokov ali besed;
ponavljajoče se igranje;
urejanje predmetov na določen način;
ponavljanje določenih rutin.

Takšno vedenje ima lahko različne funkcije. Posamezniku lahko pomaga pri umirjanju, uravnavanju senzornega vnosa, izražanju veselja ali obvladovanju stresa.

6. Posebni interesi

Za nekatere osebe z avtizmom so značilni zelo intenzivni in poglobljeni interesi.

Interes je lahko povezan s katerim koli področjem, na primer:

živalmi;
prometom;
zemljevidi;
zgodovino;
znanostjo;
glasbo;
računalniki;
matematiko;
športom;
določenimi zbirkami;
jeziki;
naravo.

Takšni interesi niso nujno težava. Pogosto predstavljajo pomemben vir zadovoljstva, znanja, motivacije in samozavesti.

V nekaterih primerih lahko pomagajo tudi pri izobraževanju, razvoju kariere ali vzpostavljanju socialnih stikov.

7. Senzorne značilnosti

Veliko oseb z avtizmom ima drugačen način zaznavanja senzornega okolja.

Posameznik je lahko bolj ali manj občutljiv na:

zvoke;
svetlobo;
dotik;
vonje;
okuse;
temperaturo;
gibanje;
občutek oblačil na koži;
določene materiale.

Na primer, običajen zvok v okolju je lahko za posameznika zelo neprijeten ali celo boleč. Druga oseba pa lahko določene zvoke skoraj ne zazna.

Senzorna preobremenjenost lahko povzroči utrujenost, umik, razdražljivost, stisko ali vedenjske odzive.

Zato je pomembno prepoznati senzorne potrebe posameznika in mu po možnosti omogočiti ustrezne prilagoditve.

8. Gibanje in motorične značilnosti

Pri nekaterih osebah z avtizmom so prisotne tudi posebnosti na področju gibanja in koordinacije.

Lahko se kažejo kot:

manjša gibalna spretnost;
težave pri koordinaciji;
drugačen način hoje;
nerodnost;
težave pri finomotoriki;
težave pri pisanju;
težave pri športnih dejavnostih;
ponavljajoči se gibi.

Pri drugih osebah so motorične sposobnosti dobro razvite.

Zato tudi na tem področju velja, da avtizem pri vsakem posamezniku izgleda drugače.

9. Čustva in uravnavanje vedenja

Osebe z avtizmom lahko doživljajo čustva zelo intenzivno, vendar imajo lahko težave pri njihovem prepoznavanju, izražanju ali uravnavanju.

Stisko lahko povzročijo:

nepričakovane spremembe;
senzorna preobremenjenost;
težave v komunikaciji;
socialne situacije;
utrujenost;
občutek nerazumevanja;
preveliko število zahtev.

Pri otroku se lahko stiska izrazi kot jok, umik, kričanje, izbruh ali drugačno vedenje.

Pomembno je razumeti, da takšno vedenje pogosto predstavlja način sporočanja stiske. Namesto zgolj odpravljanja vedenja je pomembno ugotoviti, kaj ga je povzročilo in kakšno podporo otrok potrebuje.

Pri odraslih se lahko stiska kaže manj očitno, na primer kot izčrpanost, umikanje, težave s spanjem, tesnoba ali dolgotrajna preobremenjenost.

10. Učenje in način razmišljanja

Osebe z avtizmom imajo lahko zelo različne kognitivne sposobnosti.

Nekateri imajo intelektualne težave, drugi povprečne ali nadpovprečne intelektualne sposobnosti.

Pogosto se lahko pojavljajo razlike med posameznimi področji sposobnosti.

Posameznik je lahko na enem področju izjemno uspešen, na drugem pa potrebuje precej več podpore.

Pri učenju lahko pomagajo:

jasna in konkretna navodila;
vizualna podpora;
strukturirano okolje;
razdelitev zahtevnejše naloge na manjše korake;
dovolj časa za obdelavo informacij;
povezovanje učne snovi z interesi posameznika;
predvidljiv način dela.

11. Močne strani in sposobnosti

Pri razumevanju avtizma je pomembno, da se ne osredotočamo samo na težave.

Osebe z avtizmom imajo lahko številne močne strani.

Med njimi so lahko:

odlična sposobnost pomnjenja;
izjemna pozornost do podrobnosti;
logično in sistematično razmišljanje;
vztrajnost;
poglobljeno znanje na določenem področju;
iskrenost in neposrednost;
močan občutek za pravičnost;
ustvarjalnost;
sposobnost dolgotrajne osredotočenosti;
izrazit interes za določena področja.

Vsak posameznik ima seveda svoj edinstven profil sposobnosti.

Naloga okolja ni samo odpravljati težav, ampak tudi prepoznati in razvijati posameznikove močne strani.

12. Značilnosti avtizma pri otrocih

Pri otrocih se lahko značilnosti avtizma pokažejo že zelo zgodaj.

Starši ali strokovni delavci lahko opazijo:

drugačen razvoj govora;
manj zanimanja za skupno igro;
težave pri vključevanju med vrstnike;
močno navezanost na rutino;
ponavljajoče se načine igranja;
intenzivne interese;
nenavadne odzive na zvoke, dotik ali druge dražljaje;
težave pri prehodih med dejavnostmi;
močne odzive na spremembe.

Pri nekaterih otrocih so značilnosti zelo očitne, pri drugih pa precej bolj subtilne.

Pomembno je, da se otrok ne primerja samo z drugimi otroki, ampak se spremlja njegov individualni razvoj.

13. Značilnosti avtizma pri mladostnikih

V adolescenci se povečajo socialne zahteve in pričakovanja okolja. Zato lahko značilnosti avtizma postanejo bolj opazne.

Mladostnik ima lahko težave pri:

sklepanju prijateljstev;
razumevanju skupinskih odnosov;
prepoznavanju socialnih namigov;
prilagajanju različnim socialnim situacijam;
organizaciji šolskih obveznosti;
načrtovanju;
obvladovanju sprememb;
soočanju s senzorno preobremenjenostjo.

Hkrati se lahko povečajo tudi pritiski vrstnikov in tveganje za socialno izključenost.

Mladostnik lahko zato potrebuje podporo pri razumevanju socialnih situacij, razvijanju samostojnosti, organizaciji vsakodnevnega življenja in duševnem zdravju.

14. Značilnosti avtizma pri odraslih

Avtizem pri odraslih je lahko zelo različno izražen.

Nekateri odrasli potrebujejo stalno podporo, drugi pa živijo popolnoma samostojno in so uspešni v izobraževanju ali zaposlitvi.

Kljub temu lahko doživljajo pomembne težave, ki jih okolica ne opazi.

Pogoste so lahko težave pri:

socialnih odnosih;
razumevanju neizrečenih pravil;
partnerskih odnosih;
komunikaciji na delovnem mestu;
organizaciji časa;
načrtovanju;
obvladovanju sprememb;
senzornem okolju;
obvladovanju stresa;
ravnotežju med delom in počitkom.

Pri odraslih se lahko po daljšem obdobju prilagajanja okolju pojavi tudi izrazita izčrpanost.

15. Avtizem pri deklicah in ženskah

Avtizem je lahko pri deklicah in ženskah težje prepoznati.

Nekatere deklice se zelo dobro prilagodijo pričakovanjem okolja in lahko razvijejo načine, s katerimi svoje težave prikrijejo.

Lahko:

opazujejo druge in posnemajo njihovo vedenje;
se zelo trudijo upoštevati socialna pravila;
uporabljajo naučene načine komunikacije;
imajo intenzivne interese, ki so na videz bolj običajni;
se v šoli dobro prilagajajo, doma pa pokažejo veliko več stiske;
doživljajo izrazito utrujenost po socialnih stikih.

Zato uspešno prilagajanje navzven še ne pomeni, da posameznica ne potrebuje podpore.

16. Maskiranje oziroma prikrivanje avtističnih značilnosti

Nekateri posamezniki svoje avtistične značilnosti zavestno ali nezavedno prikrivajo.

To lahko vključuje:

zavestno opazovanje in posnemanje drugih;
učenje socialnih pravil na pamet;
načrtovanje pogovorov;
prisilno vzdrževanje očesnega stika;
skrivanje senzorne preobremenjenosti;
zadrževanje ponavljajočih se gibov;
prilagajanje vedenja pričakovanjem okolice.

Takšno prilagajanje lahko posamezniku pomaga pri vključevanju, vendar je lahko dolgotrajno zelo izčrpavajoče.

Pri ocenjevanju odraslih in mladostnikov je zato pomembno upoštevati tudi njihovo notranje doživljanje in ne samo vedenja, ki ga opazimo navzven.

17. Avtizem se pri vsakem posamezniku kaže drugače

Beseda »spekter« poudarja, da avtizem ni enotna značilnost.

Dve osebi z diagnozo avtizma imata lahko zelo različne:

sposobnosti;
komunikacijske načine;
senzorne potrebe;
interese;
učne potrebe;
socialne potrebe;
stopnje samostojnosti.

Ena oseba lahko potrebuje veliko podpore pri vsakodnevnem življenju, druga pa predvsem prilagoditve v šoli ali na delovnem mestu.

Zato ni ustrezno pričakovati, da bo vsak človek z avtizmom kazal vse značilnosti, opisane na tej strani.

18. Kdaj poiskati strokovno pomoč?

Če pri otroku, mladostniku ali odrasli osebi opažate več značilnosti, ki pomembno vplivajo na vsakodnevno življenje, je priporočljivo poiskati strokovno oceno.

Pri otroku je prvi korak lahko pogovor s pediatrom oziroma z vrtcem ali šolo. Glede na okoliščine lahko sledijo razvojna, psihološka, pedopsihiatrična ali druga strokovna obravnava.

Pri odrasli osebi je lahko prvi korak pogovor z osebnim zdravnikom, kliničnim psihologom ali psihiatrom oziroma neposredno s strokovnjakom, ki izvaja diagnostiko avtizma pri odraslih.

Pomembno je, da se diagnoza ne postavlja na podlagi spletnih seznamov značilnosti ali posameznega vprašalnika. Ti lahko pomagajo pri prepoznavanju potrebe po nadaljnji obravnavi, ne morejo pa nadomestiti strokovne diagnostike.

19. Pomembno sporočilo

Avtizem ni pri vseh ljudeh videti enako.

Nekateri posamezniki potrebujejo veliko podpore skozi vse življenje, drugi pa predvsem določene prilagoditve in razumevanje okolice.

Pri prepoznavanju avtizma zato ni pomembno samo vprašanje:

»Katere značilnosti ima oseba?«

Pomembno je tudi:

»Kako te značilnosti vplivajo na njeno vsakdanje življenje in kakšno podporo potrebuje?«

Razumevanje avtizma pomeni sprejeti raznolikost posameznikov in ustvarjati okolje, v katerem lahko vsakdo razvija svoje sposobnosti, sodeluje v družbi in živi čim bolj kakovostno življenje.

Diagnoza je lahko pomemben korak k boljšemu razumevanju posameznika, vendar človeka ne opredeljuje v celoti.