Kaj je postopek usmerjanja?

Postopek usmerjanja je namenjen otrokom, ki zaradi svojih posebnih vzgojno-izobraževalnih potreb potrebujejo prilagoditve, dodatno strokovno pomoč ali drugačne pogoje za uspešno vključevanje v vrtec oziroma šolo.

Namen postopka ni samo pridobitev odločbe, temveč predvsem ugotoviti, kakšno podporo otrok potrebuje, da lahko razvija svoje sposobnosti, sodeluje v vzgojno-izobraževalnem procesu in napreduje v skladu s svojimi zmožnostmi.

Pri otrocih z avtizmom je še posebej pomembno, da se upoštevajo njihove individualne značilnosti. Otroci z avtizmom se med seboj zelo razlikujejo, zato tudi njihove potrebe po podpori niso enake.

Kdo so otroci s posebnimi potrebami?

Med otroke s posebnimi potrebami sodijo otroci, ki imajo različne razvojne, učne, komunikacijske, vedenjske ali druge značilnosti, zaradi katerih potrebujejo prilagojeno izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa in dodatno strokovno pomoč.

Mednje sodijo tudi otroci z motnjami avtističnega spektra.

Otrokove posebne potrebe niso nujno enake njegovim zdravstvenim oziroma diagnostičnim značilnostim. Pri načrtovanju podpore je pomembno predvsem, kako otrok funkcionira v konkretnem okolju in katere prilagoditve potrebuje.

Kdaj je smiselno razmišljati o usmerjanju?

O postopku usmerjanja je smiselno razmišljati takrat, ko otrok kljub običajnim oblikam podpore potrebuje dodatne prilagoditve ali strokovno pomoč za uspešno vključevanje v vrtec ali šolo.

Pri otroku z avtizmom se lahko potrebe pokažejo na različnih področjih, na primer pri:

• komunikaciji in razumevanju;
• socialnih stikih in odnosih z vrstniki;
• prilagajanju spremembam;
• organizaciji in strukturiranju dejavnosti;
• senzornem procesiranju;
• samostojnosti;
• čustvenem uravnavanju;
• učenju in usvajanju novih znanj;
• vedenju v različnih situacijah.

Pomembno je, da se pri ocenjevanju ne upoštevajo samo otrokove težave, ampak tudi njegove močne strani, sposobnosti, interesi in načini, s katerimi se uspešno spoprijema z različnimi situacijami.

Kako se začne postopek usmerjanja?

Postopek usmerjanja se lahko začne na podlagi ugotovljenih posebnih vzgojno-izobraževalnih potreb otroka. Pomembno vlogo imajo otrokovi starši oziroma zakoniti zastopniki ter strokovni delavci vrtca ali šole.
Pred začetkom postopka je koristno zbrati informacije o otrokovem funkcioniranju. Pri tem lahko sodelujejo:

• vzgojitelji in učitelji;
• svetovalna služba;
• specialni in rehabilitacijski pedagog;
• psiholog;
• logoped;
• drugi strokovni delavci;
• zdravstveni strokovnjaki.

Če ima otrok postavljeno diagnozo, se lahko v postopku upošteva tudi razpoložljiva zdravstvena in druga strokovna dokumentacija.

Diagnoza avtizma sama po sebi še ne določa, kakšne prilagoditve otrok potrebuje. Pri usmerjanju je pomembno predvsem ugotoviti otrokove konkretne vzgojno-izobraževalne potrebe.

Strokovno mnenje

V postopku usmerjanja se pripravi strokovno mnenje, ki temelji na zbrani dokumentaciji in strokovni oceni otrokovih potreb.

Strokovno mnenje lahko vključuje ugotovitve o:

• otrokovem razvoju in funkcioniranju;
• njegovih močnih področjih;
• področjih, na katerih potrebuje podporo;
• načinu vključevanja v skupino oziroma razred;
• potrebnih prilagoditvah;
• obsegu in obliki dodatne strokovne pomoči;
• ustreznem programu vzgoje in izobraževanja.

Pri otroku z avtizmom je pomembno, da so opisane konkretne potrebe otroka in ne samo njegova diagnoza.

Odločba o usmeritvi

Na podlagi izvedenega postopka pristojni organ izda odločbo o usmeritvi. V odločbi se določi program vzgoje in izobraževanja ter pogoji, ki jih otrok potrebuje za uspešno vključevanje.

Odločba lahko določa tudi:

• obseg in obliko dodatne strokovne pomoči;
• izvajalce dodatne strokovne pomoči;
• potrebne prilagoditve;
• pripomočke in opremo;
• prostorske oziroma organizacijske prilagoditve;
• druge pogoje, pomembne za otrokovo vključevanje.

Odločba predstavlja pomembno podlago za zagotavljanje podpore otroku v vrtcu oziroma šoli.

Individualizirani program

Po vključitvi otroka v ustrezen program se pripravi individualizirani program.

Individualizirani program je namenjen temu, da se splošne določbe odločbe prilagodijo konkretnemu otroku in njegovim potrebam.

V njem se lahko določijo:

• konkretni cilji;
• prilagoditve pri pouku oziroma dejavnostih;
• način izvajanja dodatne strokovne pomoči;
• prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja;
• način komunikacije z otrokom;
• organizacijske in prostorske prilagoditve;
• pripomočki in podporna tehnologija;
• načini spremljanja napredka.

Pri otroku z avtizmom so lahko pomembne tudi prilagoditve, povezane s strukturo dneva, predvidljivostjo, vizualno podporo, komunikacijo, senzornimi potrebami in prehodi med dejavnostmi.

Individualizirani program se oblikuje glede na konkretnega otroka in se po potrebi spreminja.

Spremljanje otrokovega napredka

Otrokove potrebe se skozi razvoj in šolanje lahko spreminjajo. Zato je pomembno, da se redno preverja, ali so obstoječe prilagoditve in oblike pomoči še ustrezne.

Strokovni delavci spremljajo otrokovo napredovanje, sodelovanje in vključevanje ter skupaj s starši ocenjujejo učinkovitost dogovorjenih ukrepov.

Če se otrokove potrebe spremenijo, se lahko prilagodi tudi individualizirani program oziroma se po potrebi ponovno preveri ustreznost obstoječe usmeritve.

Usmerjanje predšolskih otrok

Posebne potrebe se lahko pri otroku pokažejo že v predšolskem obdobju.

Na otrokove posebnosti lahko opozorijo starši, vzgojitelji ali drugi strokovni delavci. Pomembno je, da se otroka obravnava celostno in da se čim prej ugotovi, kakšno podporo potrebuje.

Pri predšolskem otroku je lahko potrebna dodatna pomoč na področju komunikacije, socialnega vključevanja, igre, samostojnosti, vedenja, senzornega procesiranja ali drugih razvojnih področij.

Glede na otrokove potrebe se lahko otrok vključi v ustrezen program predšolske vzgoje in prejme dodatno strokovno pomoč oziroma druge potrebne prilagoditve.

Usmerjanje šolskih otrok in mladostnikov

Pri šolskih otrocih se posebne potrebe lahko pokažejo pri učenju, komunikaciji, organizaciji dela, socialnem vključevanju ali pri obvladovanju vsakodnevnih šolskih zahtev.

Pri učencih z avtizmom je pomembno, da se poleg učnih sposobnosti upoštevajo tudi socialna komunikacija, senzorne potrebe, prilagajanje spremembam, izvršilne funkcije in sposobnost samostojnega organiziranja.

Ustrezne prilagoditve lahko otroku omogočijo, da svoje znanje pokaže na način, ki je zanj primernejši.

Kakšne oblike podpore lahko otrok prejme?

Oblika podpore je odvisna od otrokovih individualnih potreb.

Med možnimi oblikami podpore so lahko:

• dodatna strokovna pomoč;
• prilagoditve pri pouku in drugih dejavnostih;
• prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju;
• prilagoditve prostora;
• prilagoditve načina komunikacije;
• vizualna podpora;
• strukturiranje dejavnosti in časa;
• uporaba ustreznih pripomočkov;
• pomoč pri socialnem vključevanju;
• podpora pri razvijanju samostojnosti;
• druge prilagoditve, ki so potrebne glede na otrokove potrebe.

Pri otrocih z avtizmom je pomembno, da se prilagoditve ne določajo avtomatično samo na podlagi diagnoze, temveč glede na konkretne potrebe otroka v njegovem okolju.

Kaj lahko storijo starši?

Starši imajo pomembno vlogo pri prepoznavanju in zagovarjanju otrokovih potreb.

Koristno je, da:

• se z vzgojitelji oziroma učitelji redno pogovarjajo o otrokovem funkcioniranju;
• posredujejo pomembne informacije o otroku;
• sodelujejo pri pripravi individualiziranega programa;
• povedo, katere strategije in prilagoditve se doma izkažejo kot učinkovite;
• spremljajo otrokovo napredovanje;
• sodelujejo pri evalvaciji podpore;
• se ob spremembah otrokovih potreb ponovno obrnejo na strokovne delavce.

Starši najbolje poznajo otrokovo vsakodnevno funkcioniranje, zato so njihove informacije pomemben del celostnega načrtovanja podpore.

Kje poiskati dodatne informacije?

Za informacije o postopku usmerjanja se lahko starši obrnejo na:

• svetovalno službo vrtca ali šole;
• otrokove vzgojitelje oziroma učitelje;
• pristojne strokovne službe;
• zdravstvene strokovnjake;
• Zavod Republike Slovenije za šolstvo;
• druge organizacije in strokovne službe, ki nudijo podporo otrokom s posebnimi potrebami.

Pri pridobivanju informacij je priporočljivo preveriti tudi trenutno veljavno zakonodajo in aktualne postopke, saj se lahko organizacija sistema in posamezne pravice sčasoma spremenijo.

Najpomembnejše

Namen usmerjanja je otroku zagotoviti pogoje, v katerih lahko razvija svoje sposobnosti, sodeluje v vzgojno-izobraževalnem procesu in napreduje.

Pri otroku z avtizmom je še posebej pomemben individualen pristop. Dva otroka z enako diagnozo lahko potrebujeta popolnoma različne oblike podpore.

Zato naj bodo v ospredju otrokove konkretne potrebe, njegove močne strani in prilagoditve, ki mu omogočajo uspešno in čim bolj samostojno vključevanje v okolje.