Delo, ki upošteva sposobnosti, potrebe in potencial posameznika

Osebe z avtizmom imajo lahko številne sposobnosti in znanja, ki so dragocena v delovnem okolju. Hkrati pa se lahko pri iskanju zaposlitve, vključevanju v kolektiv in opravljanju dela srečujejo z ovirami, ki niso neposredno povezane z njihovim znanjem ali sposobnostmi.

Težave so lahko povezane predvsem s komunikacijo, socialnimi situacijami, nepredvidljivimi spremembami, senzornimi obremenitvami, organizacijo dela ali razumevanjem neizrečenih pričakovanj.

Z ustrezno podporo in prilagoditvami lahko oseba z avtizmom svoje sposobnosti uspešno uporabi v delovnem okolju.

Vsaka oseba z avtizmom je drugačna

Avtizem se pri posameznikih izraža zelo različno. Zato tudi pri zaposlovanju ne obstaja enoten pristop.

Pri iskanju ustreznega delovnega mesta je pomembno upoštevati:

• znanja in izobrazbo,
• delovne izkušnje,
• interese in močna področja,
• način komunikacije,
• potrebe po strukturi in predvidljivosti,
• senzorne potrebe,
• sposobnost samostojnega dela,
• področja, pri katerih oseba potrebuje podporo.

Najpomembnejše vprašanje zato ni samo »Kaj oseba ne zmore?«, ampak predvsem:

»Kaj zna, kaj jo zanima in kakšno okolje ji omogoča, da svoje sposobnosti najbolje uporabi?«

Pri iskanju zaposlitve

Iskanje zaposlitve je lahko zahtevno za vsakogar. Za osebo z avtizmom so lahko dodatna ovira situacije, ki vključujejo veliko negotovosti, socialnega sporazumevanja ali nejasnih pričakovanj.

Podpora je lahko koristna pri:

• iskanju ustreznih delovnih mest,
• pripravi življenjepisa,
• pisanju prijave na delovno mesto,
• pripravi na zaposlitveni razgovor,
• razumevanju delovnih nalog,
• pripravi na prvi delovni dan,
• komunikaciji z delodajalcem,
• prepoznavanju potrebnih prilagoditev.

Pomembno je, da se pri tem upoštevajo sposobnosti in želje posameznika ter da ima oseba čim večjo možnost odločanja o svoji poklicni poti.

Zaposlitveni razgovor

Zaposlitveni razgovor je lahko za osebo z avtizmom posebej zahteven.

Pogosto zahteva hitro odzivanje, vzpostavljanje očesnega stika, razumevanje neverbalne komunikacije, odgovarjanje na odprta vprašanja in prilagajanje nepredvidljivemu poteku pogovora.

Pri pripravi lahko pomaga:

• vnaprej pripravljen opis delovnega mesta,
• jasna informacija o poteku razgovora,
• konkretna vprašanja,
• možnost priprave odgovorov,
• dovolj časa za razmislek,
• mirnejše okolje brez nepotrebnih motenj.

Pri ocenjevanju kandidata je pomembno, da se pozornost usmeri predvsem na znanje, kompetence in primernost za delo, ne zgolj na način komunikacije.

Začetek zaposlitve

Prvi dnevi in tedni na novem delovnem mestu so lahko posebej pomembni.

Nova oseba mora spoznati:

• delovno okolje,
• sodelavce,
• delovni čas,
• pravila,
• delovne naloge,
• način komunikacije,
• odmore,
• uporabo opreme,
• postopke v nepredvidenih situacijah.

Pomaga, če so informacije podane jasno in strukturirano.

Dobro je določiti tudi osebo, na katero se lahko zaposleni obrne z vprašanji.

Jasna navodila za delo

Navodila, ki so za večino zaposlenih samoumevna, morda niso dovolj jasna za osebo z avtizmom.

Namesto:

»Uredi dokumentacijo in potem pripravi še vse za sestanek.«

je lahko učinkoviteje:

1. Odpri mapo »Dokumentacija«.
2. Razvrsti dokumente po datumu.
3. Preveri, ali kateri dokument manjka.
4. Pripravi gradivo za sestanek.
5. Gradivo natisni do 10.00.
6. Položi ga v sejni sobi na mizo.

Jasna navodila zmanjšujejo negotovost in omogočajo bolj samostojno opravljanje dela.

Predvidljivost in struktura

Pri nekaterih osebah z avtizmom je pomembna predvidljivost.

Pomagajo lahko:

• jasen delovni urnik,
• vnaprej določene naloge,
• seznam prioritet,
• pisna navodila,
• koledar sestankov,
• opozorilo pred spremembami,
• jasno določeni roki,
• strukturirano uvajanje v delo.

Če pride do spremembe, je koristno čim prej povedati:

kaj se je spremenilo, zakaj se je spremenilo in kaj bo zdaj sledilo.

Prilagoditve delovnega okolja

Delovno okolje je lahko za osebo z avtizmom pomemben dejavnik uspešnega vključevanja.

Glede na individualne potrebe so lahko koristne:

• mirnejši delovni prostor,
• zmanjšanje hrupa,
• možnost uporabe slušalk, kadar narava dela to dopušča,
• manj vizualnih motenj,
• jasno organiziran delovni prostor,
• možnost kratkega odmora,
• predvidljiv urnik,
• prilagoditev načina komunikacije,
• pisna podpora pri pomembnih informacijah.

Prilagoditev ni nujno velika ali draga. Včasih lahko že majhna sprememba pomembno vpliva na uspešnost zaposlenega.

Komunikacija na delovnem mestu

Pri komunikaciji je koristno biti jasen in konkreten.

Namesto namigov ali dvoumnih sporočil je bolje povedati, kaj pričakujemo.

Na primer:

»Prosim, pošlji mi poročilo danes do 15.00.«

je jasneje kot:

»Če boš utegnil, bi bilo dobro, da bi bilo poročilo čim prej pripravljeno.«

Pomembne informacije je lahko koristno podati tudi pisno, predvsem kadar gre za več navodil ali spremembo ustaljenega postopka.

Socialno okolje in odnosi s sodelavci

Delovno mesto ni samo prostor za opravljanje nalog. Pomemben del zaposlitve so tudi odnosi s sodelavci.

Oseba z avtizmom lahko težje razume:

• neizrečena pravila,
• šale in ironijo,
• namige,
• družbene hierarhije,
• pričakovanja v neformalnih situacijah,
• načine reševanja konfliktov.

To ne pomeni, da oseba ne želi sodelovati ali vzpostavljati odnosov.

Pomembno je ustvariti vključujoče delovno okolje, v katerem so pravila komunikacije jasna in v katerem se različnosti sprejemajo.

Podpora zaposlenemu

Pri nekaterih zaposlenih je koristna dodatna podpora predvsem v začetnem obdobju.

Pomaga lahko mentor ali druga določena oseba, ki:

• razloži delovne postopke,
• odgovarja na vprašanja,
• pomaga pri razumevanju pričakovanj,
• opozori na morebitne spremembe,
• pomaga pri reševanju nejasnosti,
• spodbuja postopno samostojnost.

Cilj podpore ni, da bi bil zaposleni vse življenje odvisen od druge osebe.

Cilj je čim večja samostojnost in uspešna vključitev v delovno okolje.

Kaj lahko stori delodajalec?

Delodajalec lahko pomembno prispeva k uspešnemu vključevanju osebe z avtizmom.

Pomembni koraki so:

• jasno opredeljene delovne naloge,
• razumljiva pričakovanja,
• strukturirano uvajanje,
• odprta komunikacija,
• upoštevanje individualnih potreb,
• pravočasno obveščanje o spremembah,
• možnost prilagoditev delovnega okolja,
• določitev osebe za podporo,
• redna povratna informacija.

Pri tem je pomembno, da se zaposlenega vpraša, kaj mu pomaga pri uspešnem delu.

Močne strani oseb z avtizmom

Osebe z avtizmom imajo lahko številne močne strani, ki so v določenih delovnih okoljih posebej dragocene.

Med njimi so lahko:

• natančnost,
• vztrajnost,
• sposobnost dolgotrajne osredotočenosti,
• sistematičnost,
• dobro pomnjenje,
• prepoznavanje vzorcev,
• poglobljeno znanje na določenem področju,
• doslednost,
• zanesljivost,
• drugačen pogled na problem.

Seveda teh značilnosti ne moremo pripisati vsaki osebi z avtizmom. Pri zaposlovanju je zato pomembno spoznati konkretnega posameznika, njegove sposobnosti in interese.

Ko delo ni ustrezno

Včasih težave niso posledica pomanjkanja sposobnosti, temveč neustreznega delovnega okolja.

Če je oseba pogosto preobremenjena, je smiselno preveriti:

• ali so navodila dovolj jasna,
• ali je delovna obremenitev primerna,
• ali je okolje senzorno preobremenjujoče,
• ali so spremembe ustrezno napovedane,
• ali so pričakovanja jasno določena,
• ali oseba ve, na koga se lahko obrne,
• ali potrebuje dodatno podporo ali prilagoditev.

Preden sklepamo, da zaposleni »ne zmore«, je zato smiselno preveriti, ali so mu bili omogočeni pogoji, v katerih lahko svoje sposobnosti pokaže.

Pravice in podpora pri zaposlovanju

Pri zaposlovanju oseb z avtizmom je pomembno poznavanje možnosti podpore, prilagoditev in pravic na področju dela.

Ker se postopki, programi in možnosti podpore lahko spreminjajo, priporočamo, da se za aktualne informacije obrnete na pristojne institucije oziroma organizacije, ki nudijo podporo pri zaposlovanju oseb z invalidnostmi in drugih ranljivih skupin.

Zveza za avtizem Slovenije lahko pomaga tudi pri iskanju informacij in ustrezne usmeritve.

Za osebe z avtizmom

Če iščete zaposlitev ali razmišljate o spremembi zaposlitve, vam ni treba vsega narediti sami.

Podpora je lahko koristna pri:

• prepoznavanju svojih močnih področij,
• iskanju primernega delovnega mesta,
• pripravi na razgovor,
• pripravi na začetek zaposlitve,
• razumevanju delovnih pričakovanj,
• pogovoru o potrebnih prilagoditvah,
• reševanju težav na delovnem mestu.

Pomembno je, da lahko pri načrtovanju svoje poklicne poti sodelujete in izrazite, kaj potrebujete za uspešno delo.

Za delodajalce

Zaposlovanje osebe z avtizmom je lahko uspešna izkušnja za zaposlenega in delodajalca.

Če razmišljate o zaposlitvi osebe z avtizmom in imate vprašanja glede komunikacije, uvajanja, organizacije dela ali prilagoditev, se lahko obrnete na nas.

Skupaj lahko poiščemo informacije in podporo, ki ustrezajo konkretnemu delovnemu okolju.

[Potrebujete nasvet ali usmeritev? Pišite nam →]

Koristni viri

Na naši spletni strani najdete tudi priročnik »Priročnik za delo z osebami z avtizmom od predšolske vzgoje do zaposlitve«, ki vsebuje informacije, praktične nasvete in smernice za področje izobraževanja in zaposlovanja. (Zveza Avtizem)

Več informacij o podpori po diagnozi in organizacijah, ki delujejo na področju avtizma, je zbranih tudi na strani Kam po pomoč po diagnozi.